Vedno sem mislila, da je kampiranje zame samo obvezno ležišče na zrakcu in potapljanje v šotor. Sprva je bila ideja o glamping Slovenija nekaj, kar sem si predstavljala kot modno besedo, ki jo uporabljajo revije in Instagram profili, ne pa nekaj, kar bi res želela preizkusiti. A to se je spremenilo, ko sem en poletni konec tedna pristala s prijateljico nekje na podeželju, kjer so nas pozdravili leseni lodge šotori s pravimi posteljami in pogledom na gozd.

Že ob prvem jutranjem prebujanju v tem šotoru sem doživela nekaj, česar v običajnem kampu nikoli nisem. Svetloba je nežno prišla skozi platno, ptiči so žvrgoleli, zraven pa je bila res prava vzmetnica in posteljnina, ki niso bila trda kot deska. Ugotovila sem, da glamping Slovenija ni samo šotor z luksuznimi dodatki, ampak nekakšna mešanica narave in udobja, kjer lahko res začutiš okolico, ne da bi se moral odpovedati spanju.

Tisti dan smo se podali na krajši pohod in po prihodu nazaj prišli v atmosfero, ki je delovala sproščujoče in domače hkrati. V kampu je bila terasa, kjer so postavljene svetilke, udobni stoli, celo majhna kuhinja s svežo domačo kavo. To je bil trenutek, ko sem prvič začutila, zakaj ljudje iščejo prav glamping Slovenija. Ker ti da občutek narave brez tistega truda in neudobja, ki sem ga sicer povezana s kampiranjem pričakovala.

Zvečer smo prižgali lučke okoli šotora, odprli rdeče vino in sedeli, kot bi bili v neki zasebni oazi. Vse je bilo pristno, tiho, preprosto lepo. Samo narava, nas in tisti prostor. Takrat sem dojela, da je glamping Slovenija veliko več kot samo namenjen tistim, ki iščejo luksuz.

Naslednje jutro sem se še enkrat sprehodila okoli. Drevesa, meglica nad travo, tišina, ki te objame. Pozabila sem na telefon in samo uživala. Prav takšno mehkobo doživetja sem iskala že dolgo. In potem, ko sem se končno vrnila domov, sem vedela, da bom to izkušnjo ponovila.