Za olivno olje sem vedno mislila, da sodi samo na solato, v testenine, mogoče v kruh z zelišči. Potem pa mi je prijateljica med pogovorom mimogrede omenila, da si vsak večer nanese olivno olje za obraz. Najprej sem jo čudno pogledala, saj je vendar mastno, sem pomislila. A ko sem videla njen ten – sijoč, navlažen, brez suhih lis – sem postala radovedna.

Tako sem ga tudi sama preizkusila. Vzela sem čisto, hladno stiskano olivno olje in ga po čiščenju kože nežno vmasirala v obraz. Presenetilo me je, kako hitro se vpije in da ne pušča mastnega občutka, kot sem pričakovala. Po nekaj dneh je bila koža mehkejša, bolj prožna in celo ličila so lepše sedla.

Zdaj olivno olje za obraz uporabljam predvsem zvečer, včasih samostojno, včasih kot zadnji sloj čez vlažilno kremo. Nisem več tako navezana na drage serume, naravno pogosto res deluje bolje. In kar je najboljše: steklenička v kopalnici je ista kot tista v kuhinji. Preprosto in učinkovito.

Z uporabo olivnega olja za obraz sem začela tudi bolje razumevati svojo kožo. Prej sem posegala po izdelkih z dolgimi seznami sestavin, obljubami o instant sijaju in hitrih rezultatih. A pogosto sem končala z draženjem, izsušitvijo ali občutkom zategovanja. Olivno olje pa je prineslo nasprotno: nežnost, umirjenost in nekakšno ravnovesje.

Pomembno mi je, da je olje naravno, brez dodatkov in hladno stiskano. Kadar imam bolj suh dan, ga nanesem tudi na ustnice ali suhe predele okoli nosu. Včasih ga zmešam z nekaj kapljicami eteričnega olja sivke ali čajevca, če imam občutek, da se mi obeta kakšna nepravilnost. Uporabljam ga tudi kot odstranjevalec ličil, kapljico ali dve na vlažno vatko in vse gre dol, tudi maskara.

Največja prednost? Vsestranskost in občutek, da ne dajem na kožo ničesar agresivnega. Olivno olje za obraz je zdaj del moje večerne rutine, pa tudi jutranje, če imam čas za počasnejši začetek dneva. Naravno, cenovno dostopno in predvsem, deluje. Včasih so najboljše rešitve res tiste, ki jih imamo ves čas pri roki.…